Hrvaška vabi

Nazaj na rubriko Hrvaška vabi
brioni.jpg

S Kompasom na rajske Brione

Datum: ponedeljek, 21. maj, 2012

Ekipa radijske oddaje »Dobro jutro, Slovenija« je tokrat razkrila košček raja. Ta košček raja so Brioni – otoki, ki se nahajajo v Fažanskem kanalu, nedaleč stran od Pule. Gre za otoke, kjer so pred več kot 100 milijoni leti živeli dinozavri, pa kasneje Rimljani, Italijani in znameniti Paul Kuplweiser – idejni oče ureditve Brionov v mondeno letovišče in zdravilišče.

Seveda je Brione zaznamoval tudi Josip Broz Tito ter številne kronane glave ter znane osebnosti, ki jih je v tridesetih letih gostil na otočju. Za javnost so otoke odprli leta 1984 in tja se je mogoče odpraviti tudi s turistično agencijo Kompas. Kako, kdaj in predvsem tudi zakaj, pa sledi v nadaljevanju.

Več kot sto milijonov let stara zgodovina

Nekaj posebnega je tudi safari park, ki so ga uredili leta 1978. Med zebrami, noji, lamami, antilopami, indijskimi svetimi kravami je »zvezda« slonica Lanka, ki ima zelo rada družbo.

Ker večina Brione povezuje s polpreteklo zgodovino, torej z nekdanjim predsednikom bivše Jugoslavije, je zgodba o daljši preteklosti teh otokov še toliko bolj zanimiva. 200 odtisov stopal dinozavrov priča, da je tu bilo življenje že pred več kot 100 milijoni leti. Tu so tudi ostanki, ki so dokaz, da so bili Brioni naseljeni že v rimski dobi, in sicer kot zabaviščna ter počitniška destinacija rimskih vojakov. Do konca 19. stoletja so otoki s svojimi zalogami apnenca služili predvsem kot kamnolomi. Pripadali so Benetkam, bili nato priključeni Ilirskim provincam in leta 1815 postal del Avstro-ogrske. Leta 1893 je avstrijski inovator in industrialec Paul Kupelweiser postal novi lastnik Brionov. Njegova ideja je bila, da bi otoki postali mondeno letovišče in zdravilišče. Najprej pa je bilo treba z otoka pregnati malarijo. Tako je poklical bakteriologa, dr. Roberta Kocha, Nobelovca. Leta 1922 je bilo zgrajeno tudi golf igrišče, ki so ga nato deset let kasneje preuredili. Še vedno pa je posebnost tega golf igrišča, da na njem ni zelenic, ampak so le peščenice, kjer pa je prav tako treba spraviti žogico v luknjo. Včasih tudi preko morskih zalivčkov, hrastovi vrhov in mimo jelenov ter muflonov, ki se prosto gibajo po otoku.

Po letu 1930 je letovišče začelo izgubljati svoj sijaj in sčasoma so prešli v italijanske roke, po drugi svetovni vojni pa postali del Jugoslavije. Nacionalni park so postali leta 1983. Tito je na Brione prvič prišel leta 1947, slovenski arhitekt Jože Plečnik je zanj načrtoval poseben paviljon, zadnjič pa je Brione obiskal 1979. leta. Zanimivo je tudi, da je Tito na Brionih preživel približno šest mesecev na leto, da je na največjem otoku opravljal službene, protokolarne zadeve, medtem ko se je povsem domače počutil na bližnjem otoku Venga. Tam je imel nasade mandarin, vinograd, vilo, vinsko klet in podobno.

Zagotovo je zanimiva tudi razstava, ki prikazuje življenje in delo Tita na Brionih. V treh desetletjih jih je denimo obiskalo kar 60 predsednikov svetovnih držav. Ti so s sabo prinesli tudi protokolarna darila. Velikokrat so to bile živali. Ker niso bile navajene podnebja ali pa zaradi drugih vzrokov, jih je precej umrlo. Preparirali so jih in jih potem na ogled ponudili na razstavi.

Nekaj posebnega je tudi safari park, ki so ga uredili leta 1978. Med zebrami, noji, lamami, antilopami, indijskimi svetimi kravami je »zvezda« slonica Lanka, ki ima zelo rada družbo. Legenda otoka je Titov papagaj Koki, na ogled je tudi etno park, za otoške »frizerje« pa veljajo jeleni, ki se po otoku prosto gibajo in skrbijo za skrbno oblikovane krošnje hrasta črnike.

Prava paša za oči so tudi rastline, tako avtohtone, mediteranske kot tudi tiste najbolj eksotične. No, Brioni se lahko pohvalijo tudi z eno najstarejših starih oljk na Mediteranu. Šest metrov visoka oljka naj bi bila stara kar 1.600 let.

Več o Brionih na www.brijuni.hr!

Do Brionov tudi s Kompasom

V Kompasu organizirajo enodnevne izlete na Brione. Za 50 evrov se je mogoče popeljati s sodobnim avtobusom, peljati z ladjo in si privoščiti voden ogled vključno z vožnjo z vlakom.

Brioni se nahajajo približno 130 kilometrov od Ljubljane. Glede na to, da je od meje speljana avtocesta, potrebujete iz prestolnice do Fažane približno dobri dve uri vožnje. »Brioni so v bistvu blizu, včasih pa vendarle tako daleč. Do njih je mogoče priti povsem enostavno. V Kompasu organiziramo enodnevne izlete. Za 50 evrov se je mogoče popeljati s sodobnim avtobusom, peljati z ladjo in si privoščiti voden ogled vključno z vožnjo z vlakom,« je povedal Peter Majerle, direktor prodaje v turistični agenciji Kompas. Poudaril je, da je obisk Brionov primeren tako za družine, manjše skupine, sindikalne izlete, šolske ekskurzije, pa tudi za navdušene golfiste. Med Kompasovimi gosti, ki se pustijo očarati na Brionih je veliko tujcev, največ med njimi jih prihaja iz Azije, Latinske Amerike in Evrope. Vse bolj se na Brionih razvija tudi kongresni turizem. Po besedah Majerla v Kompasu pripravijo celoten program za seminarje, kongrese in team buildinge tako med štirimi stenami kot v objemu narave in večtisočletne zgodovine. Prenočiti je mogoče v dveh hotelih, privoščite pa si lahko tudi najem dveh luksuznih vil.

Več o izletu >>

So Brioni res mondeni?

Seznam znanih osebnosti, ki so se že ustavile na Brionih potrjuje, da gre za svetovno znano in cenjeno destinacijo. Na Brione so na dopust prihajale kronane glave, tu je dopustoval Franc Jožef, pa njegov naslednik Fredinand, nemški cesar Wilhelm II, črnogorski kralj, književnik James Joyce, Elizabeth Taylor, Richard Burton, Angelina Jolie, Naomi Campbell, Placido Domingo, monaška princesa Carolina. Skratka slavnih imen res ne manjka. Vsaj dve vili sta še vedno skriti očem javnosti in skrbno varovani ter namenjeni visokim obiskom. Sicer pa otok ne daje vtisa mondenosti. Je prava priložnost za enkraten družinski izlet, za spoznavanje, narave, številnih rastlinskih in živalskih vrt, za sprehod med bogatimi nasadi edinstvene zimzelene makije, kopanje v kristalno čistem morju, za spoznavanje zgodovine ter zgodb, ki jih je ta pisala na Brionih. So torej jet set zbirališče, a hkrati tudi kraj, ki se ga splača obiskati tudi povsem običajnim ljudem.

 

Pripravila:

Tina HUREMOVIČ

Nazaj na rubriko Hrvaška vabi

© 2010 Dobro jutro, Slovenija. Vse pravice pridržane.
Izdelava: Humane tehnologije