Koristne informacije

Nazaj na rubriko Koristne informacije
okarček

Uspešna doselitev barjanskega okarčka, ene najbolj ogroženih vrst metuljev v Evropi

Datum: torek, 30. junij, 2020

V okviru projekta PoLJUBA, katerega osrednji cilj je obnovitev in ohranjanje mokrotnih travnikov na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, je dr. Tatjani Čelik iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU uspel izreden dosežek – uspešna gojitev in prenos več kot 120 osebkov barjanskega okarčka v Naravni rezervat Iški morost, kjer vesta zadnjih deset let ni bila več opažena.

Aktivnosti projekta PoLJUBA so sicer usmerjene v izboljšanje razmer za številne ogrožene živalske in rastlinske vrste, vezane na ta življenjski prostor. V največji meri gre za neposredne ukrepe varstva narave ter odkupe ključnih zemljišč, saj je to osnova za ustvarjanje pogojev za ohranitev izginjajočih avtohtonih vrst.

Nedavno je bil tako v okviru projektnih aktivnosti desetletje po lokalnem izumrtju v območju Naravnega rezervata Iški morost tja ponovno naseljen metulj barjanski okarček, ena izmed 15 najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev v Evropi. Do leta 1990 je vrsta raztreseno poseljevala celotno Ljubljansko barje, od leta 2001 dalje pa le še njegov jugovzhodni del. Površina življenjskega prostora barjanskega okarčka se je v zadnjih 18 letih zmanjšala za 92 %, velikost populacije pa za 75 %. Ta, v osrednji Sloveniji zadnja populacija, je ocenjena na približno 400– 500 osebkov. Intenziviranje kmetijstva je glavni razlog za zmanjševanje razširjenosti vrste in izumiranje njenih populacij na Ljubljanskem barju v zadnjih dveh desetletjih.

Z namenom preprečitve izumrtja vrste v osrednji Sloveniji so v letu 2019 v okviru omenjenega projekta pričeli z gojenjem za namene doselitve in obogatitve populacije na Ljubljanskem barju. Sočasno je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje v upravljanje pridobil ključna zemljišča, na katerih z ustreznim gospodarjenjem (prostorsko in časovno prilagojeno košnjo ter odstranjevanjem lesne zarasti) izboljšujejo razmere za obstoj vrste.

Strokovnjakinja za metulje dr. Tatjana Čelik je v juniju lanskega poletja pričela s procesom reintrodukcije. Iz narave je najprej odvzela 6 samic barjanskega okarčka, ki so jajčeca izlegla v posebej prilagojene insektarije v Raziskovalni postaji Barje. Raziskovalka je vse leto spremljala razvoj gosenic in jim zagotavljala optimalne življenjske pogoje. Med sredino maja in junija so se gosenice postopno zabubile, bube pa so prenesli v naravno okolje. 20 jih je bilo vrnjenih v izvorno populacijo, preostalih 154 pa naseljenih v območje Naravnega rezervata Iški morost, kjer je vrsta lokalno izumrla pred desetletjem, travniki pa so sedaj primerni za njen obstoj. V teh dneh se iz bub izlegajo še zadnji metulji.

Drugi del doselitev bo izveden v prihodnjem letu. Skupno nameravajo v naravo preseliti vsaj 240 bub, s katerimi bodo, poleg vzpostavitve nove lokalne populacije v Naravnem rezervatu Iški morost, obogatili tudi izvorno populacijo med Igom in Škofljico.

Reintrodukcija je osnovanje populacije v nekdanjem območju razširjenosti vrste s pomočjo človeka. Za barjanskega okarčka je bila prepoznana kot edini možen ukrep za preprečitev izumrtja vlagoljubnega ekotipa populacij vrste v Sloveniji. Je prvi poskus ponovne naselitve vrste metulja v Sloveniji in eden od manj številnih primerov v Evropi.

Ob tem izrednem dosežku je Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje poudaril, da tega ne bi mogli doseči brez odličnega sodelovanja vseh ključnih deležnikov tako na lokalnem kot državnem nivoju. Brez konstruktivnega sodelovanja kmetov, lastnikov zemljišč, občin in pristojnega Ministrstva za okolje in prostor ter seveda finančne podpore Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije, takšnih rezultatov v tako kratkem času verjetno ne bi mogli doseči.

 

O projektu PoLJUBA:

Osrednji cilj projekta PoLJUBA je obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja - travnikov s prevladujočo stožko, nižinskih ekstenzivnih gojenih travnikov in bazičnih nizkih barij. Projektne aktivnosti so usmerjene tudi k varstvu ogroženih vrst, ki naseljujejo mokrotne habitate: orhideje Loeselove grezovke, metuljev strašničinega mravljiščarja in barjanskega okarčka, hrošča puščavnika, kačjega pastirja koščičnega škratca, dvoživke hribskega urha, edine slovenske avtohtone sladkovodne želve močvirske sklednice in kosca, travniške ptice selivke, za katero je Ljubljansko barje še do nedavnega predstavljalo najpomembnejše območje gnezdenja v vsej državi. Partnerji projekta so Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB), Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Štiriletni projekt v skupni vrednosti 4,12 milijona evrov je v 80 odstotkih sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov prispeva Republika Slovenija.

Nazaj na rubriko Koristne informacije

Najnovejše v tej rubriki

STO pričela s pošiljanjem posebnega gastronomskega novičnika

kulinarika-2.jpg
petek, 7. avgust 2020

Pretekli teden je bil naročnikom poslan prvi tematski novičnik, poln okusnih vsebin. Z novičnikom, ki je bil poslan v slovenskem in angleškem jeziku, STO segmentirano nagovarja ciljne skupine, katerih primarni motiv za obisk destinacije je gastronomija.

Kreme za sončenje: cena ne odraža kakovosti

sonce.jpg
petek, 7. avgust 2020

Test sredstev za zaščito pred soncem za otroke: zaščita dobra, vodoodpornost vprašljiva

Nagradna igra Na lepše - Povej mi skrivnost

Soča
četrtek, 6. avgust 2020

V turistični oddaji Na lepše ter na njihovih spletnih omrežjih Instagram in Facebook se je v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo pričela nagradna igra v kateri se lahko potegujete za privlačne nagrade.

Dnevi odprtih vrat slovenskih kmetij in podeželskih projektov

naj_kmetija.jpg
četrtek, 6. avgust 2020

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vabi k sodelovanju kmetije in nosilce podeželskih projektov, da se prijavijo k skupnemu nastopu na Dnevih odprtih vrat slovenskih kmetij, ki bodo potekali med 22. in 30. avgustom 2020.

Nova spletna platforma kolesarskih povezav

izola_kolesarji.jpg
torek, 4. avgust 2020

Objavljena je nova spletna platforma bike-alpeadria.eu, ki prikazuje daljinske in nekatere lokalne kolesarske povezave v zahodni Sloveniji.

Dan odprtih vrat v Slovenskem etnografskem muzeju

slovenski etnografski muzej
četrtek, 30. julij 2020

V Slovenskem etnografskem muzeju vsako prvo nedeljo v mesecu vabijo obiskovalce na brezplačne oglede razstav Slovenskega etnografskega muzeja. Preživite dan v zakladnici kulture, sprehodite se po naših zbirkah in se naužijte kulture.

Brezplačen voden ogled Radovljice

Radovljica
ponedeljek, 27. julij 2020

Vsak torek dopoldan vabljeni na sprehod po stari Radovljici v družbi lokalnega vodnika.

V poletnem času ne pozabite na varnost

tat
petek, 24. julij 2020

Julij in avgust sta običajno meseca odhoda na zaslužen dopust in potovanja. Občutek varnosti je subjektivne narave in ga vsak posameznik doživlja na podlagi lastnih izkušenj. Prav vsak posameznik pa lahko tudi največ stori za lastno varnost, in sicer z oblikami samozaščitnega ravnanja, s katerimi zmanjša možnost, da postane žrtev kaznivega dejanja.

Kljub trudu največjega sejemskega dogodka, 53. MOS-a, letos ne bo

MOS
sreda, 22. julij 2020

MOS bi letos zabeležil svojo 53. obletnico delovanja. Največjo poslovno-sejemsko prireditev Slovenije, 53. MOS, so letos zaradi nepremostljivih ovir, povezanih s koronavirusom SARS-CoV-2, po posvetovanju s pristojnimi inštitucijami primorani dokončno odpovedati.

Mobilne aplikacije: Visit Ptuj, Visit Lenart in Visit Ormož

ptuj.jpg
petek, 17. julij 2020

Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj je v okviru projekta City Cooperation II s pomočjo partnerskih turističnih destinacij in zunanjega izvajalca razvilo tri mobilne aplikacije: Visit Ptuj, Visit Lenart in Visit Ormož. Na aplikacijah so turistične aplikacije teh treh krajev z okolico, ponujajo pa interaktivno sodelovanje ponudnikov in uporabnikov.

© 2010 Dobro jutro, Slovenija. Vse pravice pridržane.
Izdelava: Humane tehnologije