Koga vročina najbolj prizadene?
Vročina najbolj in najpogosteje prizadene:
- otroke do 4. leta starosti
- starejše od 65 let
- kronično bolne, ki se zdravijo z določenimi zdravili
- ljudi z duševnimi motnjami
- ljudi s čezmerno telesno težo
- ljudi, ki opravljajo delo na prostem.
Kakšne težave povzroča vročina?
Daljše obdobje vročine lahko povzroči več različnih zdravstvenih težav(vročinska stanja):
- kožne izpuščaje
- utrujenost
- vročinske krče
- motnje zavesti
- vročinsko izčrpanost
- vročinsko kap.
V katerih primerih smo še posebej izpostavljeni neprijetnim in nevarnim učinkom vročine?
Nekateri dejavniki pospešujejo nastanek vročinskih stanj:
- izguba telesne tekočine (dehidracija) zaradi nezadostnega vnosa tekočine pri večjih telesnih obremenitvah ali zaradi bolezni
- čezmerno uživanje alkohola
- uporaba nekaterih zdravil
- akutna obolenja: driska, povišana telesna temperatura (vročina), infekcije, kožne opekline
- kronična obolenja: srčno žilna obolenja, bolezni dihal, sečil, duševna prizadetost, debelost….
Kako lahko preprečimo zdravstvene težave, ki lahko nastanejo zaradi ob vročine?
- Dnevno spijemo vsaj dva litra tekočine (brezalkoholne pijače, najbolje vode), odvisno od stopnje potenja. Stopnjo hidracije (vsebnosti vode v telesu) najbolje zaznamo z občutkom za žejo ter s pogostostjo uriniranja in barvo urina; če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to pomemben znak, da je treba zaužiti več tekočine.
- Opozorilo: če vam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo smete zaužiti, ali če se zdravite z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), vprašajte zdravnika, koliko tekočine smete zaužiti v vročem vremenu.
- Ne uživajmo pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Ne uživajmo zelo hladnih pijač, ker lahko povzročijo želodčne krče.
- Soli tekočini ni treba dodajati, razen v skrajnih primerih, kot so delo na prostem, hudi fizični napori, veliko potenja.
- Prostore zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Svetujemo tudi uporabo rolet in žaluzij, ki odbijajo sončne žarke in s tem močno zmanjšajo segrevanje prostorov. Učinkovit način hlajenja dosežemo s klimatskimi napravami Kolikor je le mogoče se zadržujemo v zaprtih, hlajenih prostorih. Če doma ali v službi ni klimatskega hlajenja, poiščimo hladen prostor, kjer je le mogoče (nakupovalni centri, knjižnice…) – tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini.
- Doma se lahko hladimo s hladno prho ali hladno kopeljo.
- Oblačimo se v lahka, ohlapna oblačila. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo ter z zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30 (oznaka SPF - UVB zaščita) ter z ustrezno zaščito pred UVA žarki.
- NIKOLI ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
- Zunanje fizične aktivnosti omejimo na jutranje in večerne ure. V času fizične aktivnosti spijemo dva do štiri kozarce hladne, brezalkoholne pijače na uro. Pri daljših, večjih naporih izotonične tekočine nadomestijo soli in minerale, ki jih izgubljamo s potenjem.
- Nekateri ljudje so zdravstveno bolj ogroženi. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših ljudeh, duševno prizadetih ter pri ljudeh s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in ljudeh s povišanim krvnim pritiskom.
- Bodimo pozorni na kakovost hrane, ki jo uživamo. V vročini se hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujemo v hladilniku. Pozorni bodimo predvsem na meso, hitro pokvarljive mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro umijemo.
- Zdravila shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca.
- V primeru znakov vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti ali vročinske kapi pokličemo zdravniško pomoč.
