Nasvet za izlet

Nazaj na rubriko Nasvet za izlet
rokodelski-center-ri-_1.png

Rokodelski center Ribnica

Datum: sreda, 22. september, 2010

V petek bo v Ribnici na grajski pristavi Marof odprl vrata Rokodelski center, ki je prvi regijski center v Sloveniji. Center bo sistematično skrbel za ohranjanje in razvoj slovenskega rokodelstva, s poudarkom na suhi robi in lončarstvu.

 Rokodelstvo oz. domača in umetnostna obrt je v Sloveniji zelo pestro razvita po svojih dejavnostih in delovnih postopkih, saj jih danes živi še 46. Slabo pa so v povezavi z rokodelstvom razvita nekatera temeljna področja, ki bodo v bodoče glavna naloga Rokodelskega centra Ribnica in bodočih regijskih centrov po Sloveniji (predvidenih je 12), na čelu s krovnim rokodelskim centrom v Ljubljani.Temeljna področja delovanja centra v Ribnici bodo promocija, izobraževanje, vzgoja tržnega načina mišljenja, sooblikovanje turistične ponudbe, razvijanje možnosti za različne zaposlitve. rokodelski-center-ri-_2.png

Začetki suhe robe segajo daleč nazaj; znano je, da so družine vse kar so potrebovale, izdelovale doma, od sukna, platna, oblek, raznega orodja, do pohištva in drugih stvari. Že stari Slovani so se ukvarjali z obrtjo na ta način, da je ena vas po tradiciji ohranjala isto rokodelstvo, ki se je prenašalo iz roda v rod. Ribniška suha roba se prvič omenja v loški sejemski listini iz 14. stoletja, njeno izdelovanje pa gotovo seže nazaj v davne čase. Leto 1492 je za Ribničane velikega pomena, saj so s krošnjarskim patentom, ki ga je izdal cesar Friderik III., dobili dovoljenje, da izvažajo v sosednje države platno in razne lesene predmete, izdelane doma. Pravico do prostega trgovanja so najbolj izkoristili prebivalci Ribniške pokrajine in s tem dali značilno oznako »ribniška«, po kateri jo pozna cela Slovenija in velik del Evrope. Po več kot 500 letih, se je tradicija izdelave in prodaje lesenih izdelkov ohranila do današnjih dni.  

V zadnjih letih suha roba znova pridobiva pomen in sloves, saj temelji na osnovi  BIO proizvodnje in popolne reciklaže, ker se za številne izdelke uporabi najmanjše kose lesa, odpadki pa se pokurijo za ogrevanje. Za ohranitev tradicije suhe robe in večjo prepoznavnost, je področje suhe robe pridobilo leta 2004 geografsko označbo z imenom RIBNIŠKA SUHA ROBA. V Pravilniku o geografski označbi Ribniška suha roba (Uradni list RS, 77/2005), so določeni naslednji kriteriji za pridobitev pravice do uporabe geografske označbe:  suhorobarsko območje, ki obsega občine Ribnica, Kočevje, Sodražica, Loški potok, Bloke, Velike Lašče in Dobrepolje. 

Ribniško suho robo sestavlja 11 panog: Obodarstvo, podnarstvo, rešetarstvo, žličarstvo, posodarstvo, zobotrebčarstvo, pletarstvo, ročno mizarstvo, strugarstvo, orodjarstvo ter spominkarstvo s poslikavo in sestavljanjem izdelkov. Znanje izdelovanja suhe robe se je prenašalo iz roda v rod. Ročne spretnosti se je otrok naučil od očeta, tako da ni potreboval nobenih posebnih šol. Hiter tehnološki razvoj v zadnjih desetletjih pa je povzročil izumiranje nekaterih temeljnih znanj, ki so nujna za izdelavo suhe robe. 

Na pobudo Srednje poklicne šole Kočevje, Razvojnega centra Kočevje Ribnica in Območne obrtno-podjetniške zbornice Ribnica, je Ministrstvo za šolstvo in šport RS, uvrstilo suhorobarja med poklicne standarde, za katerega je možno pridobiti NPK (nacionalna poklicna kvalifikacija). rokodelski-center-ri-_3.pngPoleg izdelovanja suhe robe je bilo dolga stoletja najpomembnejša domača obrt v Ribniški dolini tudi lončarstvo. Razvilo se je v njenem južnem delu, v vaseh Dolenja vas, Prigorica, Blate, ki jim domačini pravijo tudi 'lončarija.' Podobno kot druge domače obrti, je tudi lončarija počasi izgubljala veljavo, ker so se pojavili novi materiali, visoka produkcija, ki je znatno pocenila tovrstne izdelke. Kljub spremembam se je do danes lončarstvo ohranilo v svojih tradicionalnih izdelkih, trenutno deluje deset lončarjev, med njimi tudi nekaj mladih. Značilni izdelki ribniških lončarjev so različni lonci za kuhanje in shranjevanje hrane, kozice za peko potic, kozice z nogami za peko mesa, štrukljev, latvica, kolač, rožniki ali cvetlični lončki, žličnik, majolke …Za ribniške lončarje so zelo značilne lončene igračke, predvsem lončeni konjiček-piščalka, lončena piščalka v obliki petelinčka (petelinčki, ki v riti piskajo), hranilniki … rokodelski-center-ri-_4.png

Ribniški lončeni konjiček je poleg Ribniškega pušeljca izbran kot eden od desetih najboljših spominkov Slovenije.

 

  rokodelski-center-ri-_5.pngDejavnosti v novo odprtem Rokodelskem centru so naslednje:

Rokodelske delavnice prikazujejo izdelavo suhe robe in lončarstva, poseben prostor je namenjen za gostujoče rokodelce. V delavnicah se izvajajo praktična izobraževanja za pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije Suhorobar, potekajo tehniški dnevi za osnovne in poklicne šole, tečaji za razne ciljne skupine.  Slikarski in kiparski atelje sta sodobno opremljena prostora, kjer poteka izobraževanje na področju likovne ustvarjalnosti: industrijsko in grafično oblikovanje, slikarstvo, kiparstvo, fotografija, arhitektura … Ob zaključku izobraževanj bodo ustvarjena dela razstavljena.  Rokodelska razstava suhe robe in lončarstva ponuja na ogled aktualne izdelke, ki se proizvajajo na sodoben način in razvijajo nove oblike, ki temeljijo na bogatem izročilu kulturne dediščine.  

Dvorana za občasne razstave predstavlja rokodelske izdelke iz Slovenije in tujine, izdelke raznih društev in skupin: Društvo podeželskih žena, Študentski klubi, razna etnološka društva, kulturna društva …  Velika dvorana - predavalnica je namenjena za predavanje, seje, tečaje, sestanke in druge aktivnosti za skupine do 50 ljudi, avdio vizualna oprema omogoča kvalitetno izvedbo vseh aktivnosti.  

Študijski prostor je namenjen odprti javnosti za pisanje seminarskih, diplomskih in drugih nalog, za različne raziskave s področja kulturne dediščine ter za druge študijske aktivnosti. Študijski prostori nudijo tudi potrebno dokumentacijsko gradivo s področja rokodelstva, predvsem suhe robe in lončarstva.

Pripravil: Marko Modrej

Nazaj na rubriko Nasvet za izlet

Najnovejše v tej rubriki

Poletni lutkovni pristan

Lutke
petek, 7. avgust 2020

Festival z zanimivim programom, ki ponuja najboljše tuje in domače lutkovne predstave za otroke in odrasle.

Večerja na mostu - Ptujsko kulinarično doživetje z zgodovinskim razgledom

ptuj.jpg
sreda, 5. avgust 2020

Ptujski pešmost bo v petek, 28. avgusta, ob 18. uri zaživel kot prizorišče Večerje na mostu. Dogodek, ki bo potekal pod kulinarično taktirko priznane ptujske Gostilne Ribič in ptujskih vinarjev, je odgovor na prizadevanja Zavoda za turizem Ptuj pri razvoju kulinarične ponudbe mesta in novih turističnih doživetjih.

Organizirano turistično vodenje po Vipavi

trta_vipava.jpg
ponedeljek, 3. avgust 2020

Na Zavodu za turizem TRG Vipava, so v poletnem času za turiste in obiskovalce naših krajev pripravili posebno ponudbo: Organizirano turistično vodenje in ogled znamenitosti po Vipavi in sicer vsak ponedeljek ob 17. uri, sreda ob 17. uri in petek ob 13. uri.

Disc golf – novo doživetje za obiskovalce Kobilarne Lipica

lipicanci.jpg
sreda, 29. julij 2020

Prenovo hotela Maestoso, ki se je začela v maju ob 440. obletnici Kobilarne Lipica, spremljajo nova, sveža in sproščujoča doživetja za obiskovalce Lipice. Prvo družinsko doživetje je igra disc golfa na novem Disc golf igrišču Lipica. Po ljubljanskih ulicah pa se je podala lipicanska vprega Kobilarne Lipica.

Razgiban poletni program v Termah Snovik

snovik_poletni_oddih.jpg
torek, 28. julij 2020

Letošnje poletje je še prav posebno, a v Termah Snovik ostajajo zvesti svojim gostom in obiskovalcem, saj za njih pripravljajo atraktivni poletni program za številna doživetja. Poleg kopanja in sproščanja telesa v Wellness centru Term, si bodo vsi obiskovalci dan popestrili z dogodki, ki jih zagotovo ni malo, vsi pa skladni z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje s prejetimi varnostnimi in higienskimi ukrepi. Aktivnosti so skrbno oblikovane za vse generacije, vsak bo nekaj našel za sebe in prav nikomur ne bo dolgčas.

Večerja z razgledom na stolpu Vinarium Lendava

Vinarium
torek, 28. julij 2020

Turistična atrakcija stolp Vinarium Lendava, ki letos praznuje peto obletnico delovanja, bo avgusta na vrhu samega stolpa gostila Večerjo z razgledom, ki sledi konceptu 5-zvezdičnega doživetja za individualne goste.

Energijska pot Herbalium

Herbalium energijska pot
petek, 24. julij 2020

Že od pradavnine so ljudje občutili zdravilne točke v naravi. Na ta posebna mesta so hodili, ko so čutili potrebo po zdravljenju. Označevali so jih z večjimi kamni, zgradili templje ali pa kasneje cerkvice. V objemu čudovite narave v Zeliščarskem centru JV Slovenije v kraju Zagrad v občini Škocjan so s pomočjo različnih radiestezijskih metod določili kar nekaj energijskih točk, izbrali pa najmočnejših sedem, kolikor je v telesu tudi glavnih energijskih centrov.

NAJ KOPALIŠČE: Terme Paradiso – biser Posavja

paradiso.jpg
torek, 21. julij 2020

Vročo poletno soboto si je ekipa oddaje Dobro jutro, Slovenija rezervirala za razvajanje v najmlajših slovenskih termah.  Tokrat se je v okviru akcije Naj kopališče namreč odpravila v Posavje, kjer je preverila kaj obiskovalcem ponujajo Terme Paradiso v Dobovi, ki se že kar nekaj let zapored ponašajo z nazivom Naj kopališče v svoji kategoriji.

Hiša dobrot in Odprta vrata Bele krajine

metlika_grad.jpg
ponedeljek, 20. julij 2020

Hiša dobrot Bele krajine je trajnostni projekt, ki omogoča dvig kakovosti in dodane vrednosti lokalnim proizvodom ter povečanje lokalne samooskrbe ter približevanje lokalne prehranske ponudbe širši javnosti na enem mestu. V juliju in avgustu Zavod Metlika v sklopu projekta Odprta vrata organizira šest izletov po Beli krajini z brezplačnim avtobusnim prevozom in turističnim vodenjem.

Naj kopališče: Terme Banovci – Družinske počitnice z veliko začetnico

Terme Banovci
torek, 14. julij 2020

V sončnem sobotnem jutru je ekipa radijske oddaje »Dobro jutro, Slovenija« za sabo pustila hribe in doline ter se popeljala panonskim ravnicam naproti. Njihova končna postojanka je bila v severovzhodnem delu Slovenije, kjer so odkrivali ponudbo Term Banovci in tamkajšnje okolice. Ta namreč premore čarobne kotičke Slovenije, kjer kot zatrjujejo, poznajo skrivnosten recept za nepozaben družinski dopust.

© 2010 Dobro jutro, Slovenija. Vse pravice pridržane.
Izdelava: Humane tehnologije