Nasvet za izlet

Nazaj na rubriko Nasvet za izlet
rokodelski-center-ri-_1.png

Rokodelski center Ribnica

Datum: sreda, 22. september, 2010

V petek bo v Ribnici na grajski pristavi Marof odprl vrata Rokodelski center, ki je prvi regijski center v Sloveniji. Center bo sistematično skrbel za ohranjanje in razvoj slovenskega rokodelstva, s poudarkom na suhi robi in lončarstvu.

 Rokodelstvo oz. domača in umetnostna obrt je v Sloveniji zelo pestro razvita po svojih dejavnostih in delovnih postopkih, saj jih danes živi še 46. Slabo pa so v povezavi z rokodelstvom razvita nekatera temeljna področja, ki bodo v bodoče glavna naloga Rokodelskega centra Ribnica in bodočih regijskih centrov po Sloveniji (predvidenih je 12), na čelu s krovnim rokodelskim centrom v Ljubljani.Temeljna področja delovanja centra v Ribnici bodo promocija, izobraževanje, vzgoja tržnega načina mišljenja, sooblikovanje turistične ponudbe, razvijanje možnosti za različne zaposlitve. rokodelski-center-ri-_2.png

Začetki suhe robe segajo daleč nazaj; znano je, da so družine vse kar so potrebovale, izdelovale doma, od sukna, platna, oblek, raznega orodja, do pohištva in drugih stvari. Že stari Slovani so se ukvarjali z obrtjo na ta način, da je ena vas po tradiciji ohranjala isto rokodelstvo, ki se je prenašalo iz roda v rod. Ribniška suha roba se prvič omenja v loški sejemski listini iz 14. stoletja, njeno izdelovanje pa gotovo seže nazaj v davne čase. Leto 1492 je za Ribničane velikega pomena, saj so s krošnjarskim patentom, ki ga je izdal cesar Friderik III., dobili dovoljenje, da izvažajo v sosednje države platno in razne lesene predmete, izdelane doma. Pravico do prostega trgovanja so najbolj izkoristili prebivalci Ribniške pokrajine in s tem dali značilno oznako »ribniška«, po kateri jo pozna cela Slovenija in velik del Evrope. Po več kot 500 letih, se je tradicija izdelave in prodaje lesenih izdelkov ohranila do današnjih dni.  

V zadnjih letih suha roba znova pridobiva pomen in sloves, saj temelji na osnovi  BIO proizvodnje in popolne reciklaže, ker se za številne izdelke uporabi najmanjše kose lesa, odpadki pa se pokurijo za ogrevanje. Za ohranitev tradicije suhe robe in večjo prepoznavnost, je področje suhe robe pridobilo leta 2004 geografsko označbo z imenom RIBNIŠKA SUHA ROBA. V Pravilniku o geografski označbi Ribniška suha roba (Uradni list RS, 77/2005), so določeni naslednji kriteriji za pridobitev pravice do uporabe geografske označbe:  suhorobarsko območje, ki obsega občine Ribnica, Kočevje, Sodražica, Loški potok, Bloke, Velike Lašče in Dobrepolje. 

Ribniško suho robo sestavlja 11 panog: Obodarstvo, podnarstvo, rešetarstvo, žličarstvo, posodarstvo, zobotrebčarstvo, pletarstvo, ročno mizarstvo, strugarstvo, orodjarstvo ter spominkarstvo s poslikavo in sestavljanjem izdelkov. Znanje izdelovanja suhe robe se je prenašalo iz roda v rod. Ročne spretnosti se je otrok naučil od očeta, tako da ni potreboval nobenih posebnih šol. Hiter tehnološki razvoj v zadnjih desetletjih pa je povzročil izumiranje nekaterih temeljnih znanj, ki so nujna za izdelavo suhe robe. 

Na pobudo Srednje poklicne šole Kočevje, Razvojnega centra Kočevje Ribnica in Območne obrtno-podjetniške zbornice Ribnica, je Ministrstvo za šolstvo in šport RS, uvrstilo suhorobarja med poklicne standarde, za katerega je možno pridobiti NPK (nacionalna poklicna kvalifikacija). rokodelski-center-ri-_3.pngPoleg izdelovanja suhe robe je bilo dolga stoletja najpomembnejša domača obrt v Ribniški dolini tudi lončarstvo. Razvilo se je v njenem južnem delu, v vaseh Dolenja vas, Prigorica, Blate, ki jim domačini pravijo tudi 'lončarija.' Podobno kot druge domače obrti, je tudi lončarija počasi izgubljala veljavo, ker so se pojavili novi materiali, visoka produkcija, ki je znatno pocenila tovrstne izdelke. Kljub spremembam se je do danes lončarstvo ohranilo v svojih tradicionalnih izdelkih, trenutno deluje deset lončarjev, med njimi tudi nekaj mladih. Značilni izdelki ribniških lončarjev so različni lonci za kuhanje in shranjevanje hrane, kozice za peko potic, kozice z nogami za peko mesa, štrukljev, latvica, kolač, rožniki ali cvetlični lončki, žličnik, majolke …Za ribniške lončarje so zelo značilne lončene igračke, predvsem lončeni konjiček-piščalka, lončena piščalka v obliki petelinčka (petelinčki, ki v riti piskajo), hranilniki … rokodelski-center-ri-_4.png

Ribniški lončeni konjiček je poleg Ribniškega pušeljca izbran kot eden od desetih najboljših spominkov Slovenije.

 

  rokodelski-center-ri-_5.pngDejavnosti v novo odprtem Rokodelskem centru so naslednje:

Rokodelske delavnice prikazujejo izdelavo suhe robe in lončarstva, poseben prostor je namenjen za gostujoče rokodelce. V delavnicah se izvajajo praktična izobraževanja za pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije Suhorobar, potekajo tehniški dnevi za osnovne in poklicne šole, tečaji za razne ciljne skupine.  Slikarski in kiparski atelje sta sodobno opremljena prostora, kjer poteka izobraževanje na področju likovne ustvarjalnosti: industrijsko in grafično oblikovanje, slikarstvo, kiparstvo, fotografija, arhitektura … Ob zaključku izobraževanj bodo ustvarjena dela razstavljena.  Rokodelska razstava suhe robe in lončarstva ponuja na ogled aktualne izdelke, ki se proizvajajo na sodoben način in razvijajo nove oblike, ki temeljijo na bogatem izročilu kulturne dediščine.  

Dvorana za občasne razstave predstavlja rokodelske izdelke iz Slovenije in tujine, izdelke raznih društev in skupin: Društvo podeželskih žena, Študentski klubi, razna etnološka društva, kulturna društva …  Velika dvorana - predavalnica je namenjena za predavanje, seje, tečaje, sestanke in druge aktivnosti za skupine do 50 ljudi, avdio vizualna oprema omogoča kvalitetno izvedbo vseh aktivnosti.  

Študijski prostor je namenjen odprti javnosti za pisanje seminarskih, diplomskih in drugih nalog, za različne raziskave s področja kulturne dediščine ter za druge študijske aktivnosti. Študijski prostori nudijo tudi potrebno dokumentacijsko gradivo s področja rokodelstva, predvsem suhe robe in lončarstva.

Pripravil: Marko Modrej

Nazaj na rubriko Nasvet za izlet

Najnovejše v tej rubriki

Festival pohodništva Dolina Soče

Soča
četrtek, 19. september 2019

V septembru in oktobru (20.9.-6.10.), najlepših mesecih za pohode, je v Dolini Soče vsako leto organiziran Festival pohodništva. Lepote narave in spomenike preteklosti lahko odkrivate pod vodstvom izkušenih vodnikov.

Rokov tek

tek11.jpg
sreda, 18. september 2019

Po devetih letih se 21. septembra v Šmarje pri Jelšah vrača veliki mednarodni športno-rekreativni dogodek - Rokov tek. Pri organizaciji maratona sodeluje pet občin, tri Obsotelja in Kozjanskega ter dve s Hrvaške, s čimer nosi tek tudi simbolni pomen povezovanja obeh držav.

Ljubljana Coffee Festival 2019

kava
torek, 17. september 2019

Domači in tuji ponudniki bodo predstavljali svoje znamke kave na pokušinah. Festival bo spremljala tudi ponudba ulične hrane, craft piva in koktejlov.

14. Otroški bazar

bazar3.jpg
torek, 10. september 2019

Tudi v letošnjem letu na Otrošem bazarju ne bo manjkalo otroških delavnic, pisanih plesnih in pevskih nastopov, pisanih maskot, tematskih delavnic, športnih delavnic na zunanji ploščadi, in predstavitve na razstavnih prostorih! Vabljeni na Gospodarsko razstavišče v ljubljani, 14. in 15. septemv+bra 2019.

23. Bollé - Originalni tek okrog jezera in Oj' Kulinarika Fest

bled_otok.jpg
torek, 10. september 2019

Veslaški center Bled, Mala Zaka, 15. 9. 2019, 10:00

30. Pikin festival

pika
ponedeljek, 9. september 2019

Največji družinski festival v Sloveniji v sedmih dneh obišče več kot 100.000 obiskovalcev. Festival z veličastno, 30-letno tradicijo je nepozabno doživetje za vsakega obiskovalca.

Spremeni tok zgodovine na Starem gradu Celje

Celje VR
četrtek, 5. september 2019

VR doživetje "Spremeni tok zgodovine" je turistični produkt, ki ga sedaj lahko doživite na Starem gradu v Celju. Produkt je prejemnik srebrnega priznanja Regionalne gospodarske zbornice Celje za inovativnost 2019, ideja pa je bila že v letu 2017 nagrajena s strani Slovenske turistične organizacije.

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine

 Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine
sreda, 4. september 2019

Dnevi narodnih noš na tak način poudarjajo pomen oblačilne dediščine ter opozarjajo na spoštovanje narodnih noš kot kulturne vrednote. Odlikuje jih dolgoletna tradicija, saj uspešno potekajo že od leta 1966. Mednarodna zveza folklornih festivalov jim je zaradi kakovostne vsebine podelila status mednarodno priznanega festivala.

Otroci bodo ponovno tekli za otroke

btc_ms_otroci.jpg
torek, 3. september 2019

Srčnost, dobrodelnost in medsebojno sodelovanje so vrednote, ki vodijo v lepši jutri in jih zato velja razvijati že pri najmlajših. V to verjame tudi podjetje Skaza, ki bo 7. septembra na velenjskem stadionu priredilo že četrti dobrodelni tek Otrok otroku. Na tradicionalnem dogodku, ki letos poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, otroci iz vse Slovenije s tekom pomagajo svojim vrstnikom v stiski. Z zbranimi sredstvi bodo tokrat mladi tekači polepšali življenje najmlajšim, ki se soočajo z avtizmom.

Gourmet over Mura

gibanica1.jpg
torek, 3. september 2019

Gastronomski dogodek Gourmet over Mura, ki bo potekal 6. septembra v Murski Soboti, je kulinarično in vinsko popotovanje, kjer obiskovalci v enem večeru okusijo najboljše, kar ponuja Pomurje, obenem pa brbončice popelje tudi onkraj naših meja.

© 2010 Dobro jutro, Slovenija. Vse pravice pridržane.
Izdelava: Humane tehnologije