Nasvet za izlet

Nazaj na rubriko Nasvet za izlet
semkaj-bo-treba-spet-_1.png

Semkaj bo treba spet priti, vnovič in zopet in znova

Datum: torek, 14. september, 2010

V Obsotelju in Kozjanskem ni veliko mogočnih podob, je pa veliko drobnarij, ki tu dobijo svoj čar. V tej zgodbi bi lahko govorili o očarljivi pokrajini vinskih goric, ki je bila ustvarjena zaradi usodne privlačnosti med človekom, naravo in časom, o zapuščini prejšnjih rodov, ki je zapustila nekatere mogočne podobe, o naravnih virih, ki danes razvajajo in zdravijo … A glavni poudarek je pokrajina. Spokojna, zelena in neokrnjena.

Večji del Kozjanskega (in manjši del Obsotelja) ima danes status enega največjih in najstarejših zavarovanih območij v Sloveniji. 200 km2 velik Kozjanski regijski park je mozaik treh naravnogeografskih enot – predalpskih hribov Posavskega hribovja Vetrnika, Orlice in Oslice, vinogradniškega gričevja Šmarsko-Virštanjskega vinorodnega okoliša ter ravnic ob Sotli. Pa svoje popotovanje začnimo v drugem zavarovanem delu Krajinskem parku Boč, ki velja za eno od najbolj obiskanih točk na Štajerskem. Na Boču je tudi eno od dveh slovenskih rastišč kosmatinke, ki svoje popke odpre v aprilu. S kolesom, konjem ali peš se lahko podate naprej, proti drugemu cilju, Donački gori, ki je imela prva v Sloveniji označeno planinsko pot, prvotno namenjeno gostom zdravilišča Rogaška Slatina. Pot je zanimiva, in ker nima velikih višinskih razlik, primerna za vse. Torej, pet ur peš, tri ure ježe s konjem ali vožnje s kolesom – pa premagate razdaljo med hriboma. Donačka gora je s svojimi 884 metri nadmorske višine v resnici hrib, a štrleča iz rahlo nagubanega dna nekdanjega Panonskega morja za marsikoga gora, zato ni nič čudnega, da je med domačini zaradi treh vrhov, ki so vidni z južne strani, dobila še eno ime – štajerski Triglav. Danes je donački vrh predvsem raj za planince, pohodnike in jadralne padalce, ki naj bi zamenjali nekdaj okoli gore leteče čarovnice.

Stare obrti v novi preobleki

semkaj-bo-treba-spet-_2.pngOb spustu z Donačke gore pa se lahko ustavite tudi v »varovanem območju« starih slovenskih obrti – muzeju na prostem v Rogatcu. Poznati navade in običaje prednikov bi bilo skoraj nujno, a kaj, ko je vedno manj objektov in ljudi, ki bi nam pripovedovali takšne zgodbe. V muzeju na prostem v Rogatcu so poskrbeli, da z etnografskimi prikazi ohranjajo slog življenja slovenskega kmeta iz 19. in prve polovice 20. stoletja ter tako predvsem mladim kažejo, da nič ne nastane samo od sebe. Tukaj pa se pripovedujejo tudi o nasprotjih: na eni strani predstavijo nekdanjega kmeta, na drugi pripoved plemičev na dvorcu Strmol.

Modrikast sijaj

Med obrtmi, ki so v Obsotelju in Kozjanskem pustile močan pečat in so še vedno prisotne, velja posebej izpostaviti steklarstvo. Le kdo še vedno znova, ko iz pljuč izpusti dah, z vrtenjem pihalne cevi zna ustvariti nekaj novega, presenetljivega in unikatnega? In to iz materiala, ki je žareč in tekoč na začetku, trden in krhek na koncu, vmes pa tako dovzeten za oblikovanje. Modrikast sijaj in poseben zven sta dodatni odliki kristala iz Rogaške Slatine, ki ga v procesu izdelave izpopolnijo zaposleni. Četudi je del proizvodnje avtomatiziran, gre vsak izdelek vsaj enkrat skozi človeške roke.  Rogaška Slatina se kot destinacija zadnja leta predstavlja skozi trojček steklo, voda in vino. Vino dobi v pravem kozarcu dodano vrednost, skoraj nič drugače ni z vodo. Posebej, če govorimo o zdravilni rogaški vodi. Glas o pred stoletji najdeni »čudežni vodi«, se je hitro raznesel po svetu in semkaj so začeli gostje; eni po zdravje, drugi na oddih, prav tako kot danes. Vire te zdravilne vode si lahko ogledate v bližnji Kostrivnici, kjer so uredili dva vodna vira, Kraljevi in Ignacijev vrelec. Ob poti skozi ta zdraviliški kraj si je vredno ogledati tudi Paviljon kaktej, ki velja za eno najbogatejših zbirk v Evropi. Nadvse unikatno pa je Orglarstvo Škrabl. Ena največjih orglarskih delavnic v Evropi naredi približno enajst unikatov na leto – vsake orgle so namreč edinstvene, sestavljene tudi iz več kot dvesto tisoč delov. V procesu izdelave je združenih najmanj petnajst poklicev, medtem ko izdelava velikih orgel vzame tudi čez 15.000 ur dela.

Wellness v sodelovanju s podeželjem

semkaj-bo-treba-spet-_3.pngZ razvajanjem pa na tem koncu nikakor ni konec. Terme Olimia se lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, wellness centrom Orhidelia, ki je pred meseci dobil tudi prestižni naziv najboljši wellness v Sloveniji. Terme svojo hotelsko in sprostitveno ponudbo nadvse dobro dopolnjujejo s ponudbo Olimja (najlepše evropske vasi po izboru komisije Entente Florale) in ostalo lokalno ponudbo. Olimski samostan je običajno štartna točka, kjer izletniki začnejo spoznavati kraj. Ljubitelji dobre hrane se nato lahko ustavijo v enem izmed kmečkih turizmov ali gostišč, tisti bolj sladkosnede sorte pa morajo brez premisleka v pregrešen čokoladni butik. Ponudbo dobro dopolnjujejo izbrana vina, domače pivo ali zdravilne patrove kapljice. Za najmlajše in večno mlade pa se nad olimskim samostanom skriva še dežela pravljic in domišljije z vsemi junaki, ki lepšajo otroštvo. Marsikdo pa se proti Olimju odpravi tudi zaradi urejenega igrišča za golf

V osrčju Kozjanskega parka

Ob potepu v Olimju se že sprehajate po zavarovanem območju Kozjanskega parka. Geološka učna pot na Rudnici je le ena od urejenih poti v naravi, ki tukaj omogoča tudi izobraževanje. Pa se najprej odpravimo v (Pod)sredo, ki je po dnevih malo čudno za (Pod)četrtkom. Tukajšnji srednjeveški trg je kulturno in zgodovinsko poučen. Sramotilni steber, pranger, kjer so nekdaj kaznovali nepridiprave, urejena Slovensko-bavarska hiša, nekoliko nižje pa še mlin, kjer se mlinski kamen vsake toliko še zavrti. Podsreda je bila nekdaj daleč okoli znana po sejmih, ki so tu potekali ob sredah (kakor so v 24 kilometrov oddaljenem Podčetrtku potekali ob četrtkih). In ko smo na tem koncu, se je skoraj nuja povzpeti do enega najznačilnejših srednjeveških gradov na Slovenskem, gradu Podsreda. Njegova skrivna lega v gozdu je pripomogla, da ga niso dosegla turška obleganja in kmečki upori, čeprav so bila v okolici njihova pomembna žarišča. Iz Podsrede se je v Kozje vredno vračati po grebenu Vetrnika. Posebej spomladi ja ta kozjanski greben čudovit, saj ponuja krasne razglede, suhi travniki pa izjemno število rastlinskih in živalskih vrst. Po ogledu Kozja (ne spreglejte starega trškega jedra in muzejske učilnice »Šola moje mame«), postojte še v Pilštanju, najstarejšem trgu na Kozjanskem. Tudi tukaj najdete pranger, ob katerem vam priporočam, da poizkusite šilček domačega drnulovca, na katerega so domačini še posebej ponosni.

Naprej po vinski cesti

semkaj-bo-treba-spet-_4.pngKer je treba ob poti tudi kaj pojesti in spiti, je ena od možnosti ponudba ob šmarsko-virštanjski vinsko turistični cesti (VTC 10). Od Pilštanja bomo tako šli preko Virštanja, do Tinskega in vse do Sladke Gore, saj ta del velja za enega od zanimivejših krakov VTC 10. Vina v tukajšnjih kleteh so ponavadi bela, sortna in zvrstna, rdeča so redkejša. Želite Obsotelje in Kozjansko še okusiti? Predlagam, da začnete s kozjansko juho ali zmesjo, nadaljujete s koruznim pečenjakom, mlinci in kopunom ter zaključite s kosom tople sirove zafrkjače.  Na poti od gorce do gorce, si oglejte Tinsko (zanimivi sta posebej dve cerkvici na grebenu in stara Peterlinova bukev), na poti do Sladke Gore pa postojte še v Lembergu. Dve cerkvi in rotovž s prangerjem že z zunanjo podobo dokazujejo, da je bil trg nekdaj pomemben. Lansko leto so tukaj povesem obnovili pranger in rotovž, v slednjem je urejena tudi stalna muzejska zbirko o kraju. Iz Lemberga pa na Sladko Goro, kjer so obiskovalci vedno znova presenečeni nad mogočno veduto baročne cerkve (na sliki) in vinorodne krajine v ozadju. Marijina romarska cerkev namreč velja za eno najlepših baročnih cerkva pri nas. Tudi nekaj kilometrov oddaljeno Šmarje pri Jelšah sakralno preseneti. Urejena Kalvarija s cerkvijo sv. Roka na vrhu, ni bila brez pomena uvrščena na vrh mesto slovenskih čudes po izboru bralcev Nedeljskega dnevnika.  Šmarska Kalvarija namreč velja za popoln pasijonski preplet kiparstva, slikarstva in arhitekture, hkrati pa je tudi najobsežnejši pasijonski kompleks v Sloveniji, saj vsaka od štirinajstih kapel nagovarja opazovalca s svojo zgodbo.  To je bil le grob in hiter potep po obsoteljsko-kozjanskih gričih. Dan je za vse kajpak premalo. To smo vedeli že na začetku. A ker ponujajo toliko raznovrstnih možnosti od rekreacije (kolesarjenje, igranje golfa, jezdenje) do gurmanskih užitkov, in ker tukaj čas dokazano teče bolj počasi, si le privoščite jesenski oddih v teh koncih. Zagotovo boste očarani. Jaz sem vedno znova. semkaj-bo-treba-spet-_5.png

Več informacij: Javni zavod Turizem Rogaška, 03/581 44 14, tic.rogaska@siol.net; Občina Kozje, 03/800 14 00, kozjanski-park@kp-gov.si; TIC Šmarje pri Jelšah, 03/810 12 64, tic@smarje.si; Turizem Podčetrtek, 03/810 90 13, tic@podcetrtek.si; Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, 03/818 62 00,  muzej.rogatec@siol.net; RA Sotla 03/817 18 60, rasotla@siol.net. Obiščite tudi www.ra-sotla.si/turizem .

Pripravila: Anita Čebular, RA Sotla

Fotografije: Domen Grögl

Nazaj na rubriko Nasvet za izlet

Najnovejše v tej rubriki

Dan z lipicanci

Lipicanci
torek, 19. maj 2020

Na zeleno posestvo Lipice s prostranimi pašniki, sprehajalnimi potmi, slikovitimi drevoredi in več kot 300 lipicanci je prišla pomlad. Topli sončni žarki že razvajajo žrebičke, medtem ko prelepi beli žrebci ponosno vadijo svoje elegantne korake na hipodromu.

Županova jama se vrača! Od 16. maja ponovno vabijo na vodene oglede.

zupanova_j.JPG
ponedeljek, 18. maj 2020

S sproščanjem ukrepov ob epidemiji Sars-CoV-2 je Županova jama s 16. 5. 2020 ponovno odprta za turistične oglede z vodnikom.

Gostilna Zeleni rob odpira svoja vrata

veika_planina.jpg
ponedeljek, 11. maj 2020

Obveščamo vas, da gostilna Zeleni rob ponovno vabi obiskovalce na okrepčilo! Gostilna bo odprta od petka do nedelje, med 9. in 16. uro, nato pa vsak teden od srede do nedelje, med 9. in 16. uro. Odprta bo le v času lepega vremena, saj bo postrežba potekala le na zunanji terasi.

Potica velikanka na sejmu ApiSlovenija

potica.jpg
torek, 10. marec 2020

S potico velikanko bodo postavili svetovni rekord v velikosti potice! Pri peki bo sodelovalo 12 članic Zveze kmetic Slovenije, zanjo pa bodo porabile kar 13 kg moke, 160 jajc, 12 litrov mleka, 5 kg sladkorja, 7 kg orehov, 2,5 kg masla, 3 kg medu, 0,5 kg kvasa in ostale sestavine.

Pomlad kliče v slovensko Istro

izola_kolesarji.jpg
torek, 10. marec 2020

Daljši dnevi in toplo vreme so kot nalašč za rekreacijo ob morju. V kratkem nas v slovenski Istri čakata kolesarsko tekmovanje Velika nagrada slovenske Istre, v začetku aprila pa Luka Koper 7. Istrski maraton. Tudi sicer so istrske kolesarske in pešpoti ter druge znamenitosti odličen razlog za obisk slovenskih krajev ob morju.

Pohodne poti v Osrednji Sloveniji – na portalu Visit Ljubljana in v brošuri

dnevi_pohodnistva.jpg
petek, 6. marec 2020

Spletni portal Visit Ljubljana je od januarja bogatejši za nove – pohodniške vsebine. Na njem je objavljen sveženj izbranih pohodnih poti v Ljubljani in drugod v regiji Osrednja Slovenija, ki spadajo med najlepše in najbolj priljubljene na tem območju. Poleg tega bo Turizem Ljubljana v kratkem izdal turistično brošuro, v kateri bodo predstavljene izbrane planinske, tematske in učne poti ter družinska pohodniška doživetja v Ljubljani oziroma regiji.

Gregorjevo - Vuč u vodo

vuc.jpg
sreda, 4. marec 2020

Tržiška šega “Vuč u vodo” nedvomno spada med najlepše in najtežje pričakovane dogodke v koledarskem letu. Šego obujamo 11. marca, na predvečer sv. Gregorja. Gre za večstoletni tržiški običaj, ki je v preteklosti živel med domačimi čevljarji. Na ta dan so namreč v svojih delavnicah prenehali z delom pri luči.

Pohod po Jurčičevi poti

jurciceva_pot1.jpg
ponedeljek, 2. marec 2020

Zamisel o Jurčičevi poti se je porodila ob 150-letnici rojstva prvega slovenskega romanopisca Josipa Jurčiča. Pohod se odvije vsako prvo soboto v mesecu marcu po 15 km dolgi poti, kdor želi, pa se lahko sprehodi še 4 km od Muljave do Krke.

Rez Stare trte, najstarejše trte na svetu

Hiša Stare trte
ponedeljek, 2. marec 2020

Obrezovanje trte je najpomembnejše strokovno opravilo v vinogradu, saj sta od njega močno odvisna rast in pridelek. Hkrati je Rez Stare trte tudi pomemben protokolarni dogodek, saj ob tej priložnosti mesto Maribor poklanja Trtine cepiče izbranim prijateljskim mestom in občinam z vsega sveta.

Festival Malvazija

vino
petek, 28. februar 2020

Kongresni center Hotela Slovenija bo v nedeljo in ponedeljek, 1. in 2. marca, gostil 22. festival Malvazija, žlahtni okus Mediterana. Obiskovalke in obiskovalci bodo lahko okušali več kot 170 vzorcev malvazij in spoznali 75 vinarjev iz slovenske Istre, Krasa, Vipavske doline, Brd, hrvaške Istre in Italije.

© 2010 Dobro jutro, Slovenija. Vse pravice pridržane.
Izdelava: Humane tehnologije