Nasvet za izlet

Nazaj na rubriko Nasvet za izlet
semkaj-bo-treba-spet-_1.png

Semkaj bo treba spet priti, vnovič in zopet in znova

Datum: torek, 14. september, 2010

V Obsotelju in Kozjanskem ni veliko mogočnih podob, je pa veliko drobnarij, ki tu dobijo svoj čar. V tej zgodbi bi lahko govorili o očarljivi pokrajini vinskih goric, ki je bila ustvarjena zaradi usodne privlačnosti med človekom, naravo in časom, o zapuščini prejšnjih rodov, ki je zapustila nekatere mogočne podobe, o naravnih virih, ki danes razvajajo in zdravijo … A glavni poudarek je pokrajina. Spokojna, zelena in neokrnjena.

Večji del Kozjanskega (in manjši del Obsotelja) ima danes status enega največjih in najstarejših zavarovanih območij v Sloveniji. 200 km2 velik Kozjanski regijski park je mozaik treh naravnogeografskih enot – predalpskih hribov Posavskega hribovja Vetrnika, Orlice in Oslice, vinogradniškega gričevja Šmarsko-Virštanjskega vinorodnega okoliša ter ravnic ob Sotli. Pa svoje popotovanje začnimo v drugem zavarovanem delu Krajinskem parku Boč, ki velja za eno od najbolj obiskanih točk na Štajerskem. Na Boču je tudi eno od dveh slovenskih rastišč kosmatinke, ki svoje popke odpre v aprilu. S kolesom, konjem ali peš se lahko podate naprej, proti drugemu cilju, Donački gori, ki je imela prva v Sloveniji označeno planinsko pot, prvotno namenjeno gostom zdravilišča Rogaška Slatina. Pot je zanimiva, in ker nima velikih višinskih razlik, primerna za vse. Torej, pet ur peš, tri ure ježe s konjem ali vožnje s kolesom – pa premagate razdaljo med hriboma. Donačka gora je s svojimi 884 metri nadmorske višine v resnici hrib, a štrleča iz rahlo nagubanega dna nekdanjega Panonskega morja za marsikoga gora, zato ni nič čudnega, da je med domačini zaradi treh vrhov, ki so vidni z južne strani, dobila še eno ime – štajerski Triglav. Danes je donački vrh predvsem raj za planince, pohodnike in jadralne padalce, ki naj bi zamenjali nekdaj okoli gore leteče čarovnice.

Stare obrti v novi preobleki

semkaj-bo-treba-spet-_2.pngOb spustu z Donačke gore pa se lahko ustavite tudi v »varovanem območju« starih slovenskih obrti – muzeju na prostem v Rogatcu. Poznati navade in običaje prednikov bi bilo skoraj nujno, a kaj, ko je vedno manj objektov in ljudi, ki bi nam pripovedovali takšne zgodbe. V muzeju na prostem v Rogatcu so poskrbeli, da z etnografskimi prikazi ohranjajo slog življenja slovenskega kmeta iz 19. in prve polovice 20. stoletja ter tako predvsem mladim kažejo, da nič ne nastane samo od sebe. Tukaj pa se pripovedujejo tudi o nasprotjih: na eni strani predstavijo nekdanjega kmeta, na drugi pripoved plemičev na dvorcu Strmol.

Modrikast sijaj

Med obrtmi, ki so v Obsotelju in Kozjanskem pustile močan pečat in so še vedno prisotne, velja posebej izpostaviti steklarstvo. Le kdo še vedno znova, ko iz pljuč izpusti dah, z vrtenjem pihalne cevi zna ustvariti nekaj novega, presenetljivega in unikatnega? In to iz materiala, ki je žareč in tekoč na začetku, trden in krhek na koncu, vmes pa tako dovzeten za oblikovanje. Modrikast sijaj in poseben zven sta dodatni odliki kristala iz Rogaške Slatine, ki ga v procesu izdelave izpopolnijo zaposleni. Četudi je del proizvodnje avtomatiziran, gre vsak izdelek vsaj enkrat skozi človeške roke.  Rogaška Slatina se kot destinacija zadnja leta predstavlja skozi trojček steklo, voda in vino. Vino dobi v pravem kozarcu dodano vrednost, skoraj nič drugače ni z vodo. Posebej, če govorimo o zdravilni rogaški vodi. Glas o pred stoletji najdeni »čudežni vodi«, se je hitro raznesel po svetu in semkaj so začeli gostje; eni po zdravje, drugi na oddih, prav tako kot danes. Vire te zdravilne vode si lahko ogledate v bližnji Kostrivnici, kjer so uredili dva vodna vira, Kraljevi in Ignacijev vrelec. Ob poti skozi ta zdraviliški kraj si je vredno ogledati tudi Paviljon kaktej, ki velja za eno najbogatejših zbirk v Evropi. Nadvse unikatno pa je Orglarstvo Škrabl. Ena največjih orglarskih delavnic v Evropi naredi približno enajst unikatov na leto – vsake orgle so namreč edinstvene, sestavljene tudi iz več kot dvesto tisoč delov. V procesu izdelave je združenih najmanj petnajst poklicev, medtem ko izdelava velikih orgel vzame tudi čez 15.000 ur dela.

Wellness v sodelovanju s podeželjem

semkaj-bo-treba-spet-_3.pngZ razvajanjem pa na tem koncu nikakor ni konec. Terme Olimia se lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, wellness centrom Orhidelia, ki je pred meseci dobil tudi prestižni naziv najboljši wellness v Sloveniji. Terme svojo hotelsko in sprostitveno ponudbo nadvse dobro dopolnjujejo s ponudbo Olimja (najlepše evropske vasi po izboru komisije Entente Florale) in ostalo lokalno ponudbo. Olimski samostan je običajno štartna točka, kjer izletniki začnejo spoznavati kraj. Ljubitelji dobre hrane se nato lahko ustavijo v enem izmed kmečkih turizmov ali gostišč, tisti bolj sladkosnede sorte pa morajo brez premisleka v pregrešen čokoladni butik. Ponudbo dobro dopolnjujejo izbrana vina, domače pivo ali zdravilne patrove kapljice. Za najmlajše in večno mlade pa se nad olimskim samostanom skriva še dežela pravljic in domišljije z vsemi junaki, ki lepšajo otroštvo. Marsikdo pa se proti Olimju odpravi tudi zaradi urejenega igrišča za golf

V osrčju Kozjanskega parka

Ob potepu v Olimju se že sprehajate po zavarovanem območju Kozjanskega parka. Geološka učna pot na Rudnici je le ena od urejenih poti v naravi, ki tukaj omogoča tudi izobraževanje. Pa se najprej odpravimo v (Pod)sredo, ki je po dnevih malo čudno za (Pod)četrtkom. Tukajšnji srednjeveški trg je kulturno in zgodovinsko poučen. Sramotilni steber, pranger, kjer so nekdaj kaznovali nepridiprave, urejena Slovensko-bavarska hiša, nekoliko nižje pa še mlin, kjer se mlinski kamen vsake toliko še zavrti. Podsreda je bila nekdaj daleč okoli znana po sejmih, ki so tu potekali ob sredah (kakor so v 24 kilometrov oddaljenem Podčetrtku potekali ob četrtkih). In ko smo na tem koncu, se je skoraj nuja povzpeti do enega najznačilnejših srednjeveških gradov na Slovenskem, gradu Podsreda. Njegova skrivna lega v gozdu je pripomogla, da ga niso dosegla turška obleganja in kmečki upori, čeprav so bila v okolici njihova pomembna žarišča. Iz Podsrede se je v Kozje vredno vračati po grebenu Vetrnika. Posebej spomladi ja ta kozjanski greben čudovit, saj ponuja krasne razglede, suhi travniki pa izjemno število rastlinskih in živalskih vrst. Po ogledu Kozja (ne spreglejte starega trškega jedra in muzejske učilnice »Šola moje mame«), postojte še v Pilštanju, najstarejšem trgu na Kozjanskem. Tudi tukaj najdete pranger, ob katerem vam priporočam, da poizkusite šilček domačega drnulovca, na katerega so domačini še posebej ponosni.

Naprej po vinski cesti

semkaj-bo-treba-spet-_4.pngKer je treba ob poti tudi kaj pojesti in spiti, je ena od možnosti ponudba ob šmarsko-virštanjski vinsko turistični cesti (VTC 10). Od Pilštanja bomo tako šli preko Virštanja, do Tinskega in vse do Sladke Gore, saj ta del velja za enega od zanimivejših krakov VTC 10. Vina v tukajšnjih kleteh so ponavadi bela, sortna in zvrstna, rdeča so redkejša. Želite Obsotelje in Kozjansko še okusiti? Predlagam, da začnete s kozjansko juho ali zmesjo, nadaljujete s koruznim pečenjakom, mlinci in kopunom ter zaključite s kosom tople sirove zafrkjače.  Na poti od gorce do gorce, si oglejte Tinsko (zanimivi sta posebej dve cerkvici na grebenu in stara Peterlinova bukev), na poti do Sladke Gore pa postojte še v Lembergu. Dve cerkvi in rotovž s prangerjem že z zunanjo podobo dokazujejo, da je bil trg nekdaj pomemben. Lansko leto so tukaj povesem obnovili pranger in rotovž, v slednjem je urejena tudi stalna muzejska zbirko o kraju. Iz Lemberga pa na Sladko Goro, kjer so obiskovalci vedno znova presenečeni nad mogočno veduto baročne cerkve (na sliki) in vinorodne krajine v ozadju. Marijina romarska cerkev namreč velja za eno najlepših baročnih cerkva pri nas. Tudi nekaj kilometrov oddaljeno Šmarje pri Jelšah sakralno preseneti. Urejena Kalvarija s cerkvijo sv. Roka na vrhu, ni bila brez pomena uvrščena na vrh mesto slovenskih čudes po izboru bralcev Nedeljskega dnevnika.  Šmarska Kalvarija namreč velja za popoln pasijonski preplet kiparstva, slikarstva in arhitekture, hkrati pa je tudi najobsežnejši pasijonski kompleks v Sloveniji, saj vsaka od štirinajstih kapel nagovarja opazovalca s svojo zgodbo.  To je bil le grob in hiter potep po obsoteljsko-kozjanskih gričih. Dan je za vse kajpak premalo. To smo vedeli že na začetku. A ker ponujajo toliko raznovrstnih možnosti od rekreacije (kolesarjenje, igranje golfa, jezdenje) do gurmanskih užitkov, in ker tukaj čas dokazano teče bolj počasi, si le privoščite jesenski oddih v teh koncih. Zagotovo boste očarani. Jaz sem vedno znova. semkaj-bo-treba-spet-_5.png

Več informacij: Javni zavod Turizem Rogaška, 03/581 44 14, tic.rogaska@siol.net; Občina Kozje, 03/800 14 00, kozjanski-park@kp-gov.si; TIC Šmarje pri Jelšah, 03/810 12 64, tic@smarje.si; Turizem Podčetrtek, 03/810 90 13, tic@podcetrtek.si; Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, 03/818 62 00,  muzej.rogatec@siol.net; RA Sotla 03/817 18 60, rasotla@siol.net. Obiščite tudi www.ra-sotla.si/turizem .

Pripravila: Anita Čebular, RA Sotla

Fotografije: Domen Grögl

Nazaj na rubriko Nasvet za izlet

Najnovejše v tej rubriki

Festival Borštnikovo srečanje

orientalski_ples.jpg
ponedeljek, 14. oktober 2019

Festival Borštnikovo srečanje je osrednji slovenski gledališki festival, ki že več kot pol stoletja bogati slovenski gledališki in kulturni prostor. V letošnjem letu poteka med 14. in 27. oktobrom, ko si lahko najrazličnejše uprizoritve, predstave, performanse in druge dogodke ogledate na različnih lokacijah. V zadnjih letih organizatorji namreč oživljajo pozabljene zgradbe, dvorišča pa spreminjajo v odre in tako ustvarjajo urbani mestni vrvež.

Festival lesa v Kočevju 2019

les
četrtek, 10. oktober 2019

Večdnevno pestro dogajanje z različnimi dogodki, ki povzdigujejo bogato dediščino kočevskih gozdov in ponujajo možnost za razmislek o novih priložnostih. S festivalom želimo povečati zanimanje mladih za lesarske poklice, opomniti lokalno prebivalstvo na vrednost lesa kot naravne dobrine, se povezati s podjetniki in povečati pozitivno miselnost v mestu.

Mesec kraške kuhinje

prsut_Anze_Malovrh_STA.jpg
sreda, 25. september 2019

Kras je poseben in prav tako posebna je tudi njegova kuhinja. Jeseni, še preden ruj rdeče obarva kraško pokrajino, tradicionalni Mesec kraške kuhinje povabi k okušanju izvrstnih lokalnih dobrot.

11. Sladka Istra

sladkaistra_040.jpg
ponedeljek, 23. september 2019

Mednarodni festival sladic in sladkih izdelkov Sladka Istra je največja tovrstna prireditev v Sloveniji. Sladka Istra je vsakič znova odlična priložnost za spoznavanje istrske kulinarike in priložnost za okušanje tradicionalnih slovenskih sladic in drugih novodobnih sladkih mojstrovin, katerih avtorji so vrhunski domači in tuji slaščičarski umetniki.

Festival pohodništva Dolina Soče

Soča
četrtek, 19. september 2019

V septembru in oktobru (20.9.-6.10.), najlepših mesecih za pohode, je v Dolini Soče vsako leto organiziran Festival pohodništva. Lepote narave in spomenike preteklosti lahko odkrivate pod vodstvom izkušenih vodnikov.

Rokov tek

tek11.jpg
sreda, 18. september 2019

Po devetih letih se 21. septembra v Šmarje pri Jelšah vrača veliki mednarodni športno-rekreativni dogodek - Rokov tek. Pri organizaciji maratona sodeluje pet občin, tri Obsotelja in Kozjanskega ter dve s Hrvaške, s čimer nosi tek tudi simbolni pomen povezovanja obeh držav.

Ljubljana Coffee Festival 2019

kava
torek, 17. september 2019

Domači in tuji ponudniki bodo predstavljali svoje znamke kave na pokušinah. Festival bo spremljala tudi ponudba ulične hrane, craft piva in koktejlov.

14. Otroški bazar

bazar3.jpg
torek, 10. september 2019

Tudi v letošnjem letu na Otrošem bazarju ne bo manjkalo otroških delavnic, pisanih plesnih in pevskih nastopov, pisanih maskot, tematskih delavnic, športnih delavnic na zunanji ploščadi, in predstavitve na razstavnih prostorih! Vabljeni na Gospodarsko razstavišče v ljubljani, 14. in 15. septemv+bra 2019.

23. Bollé - Originalni tek okrog jezera in Oj' Kulinarika Fest

bled_otok.jpg
torek, 10. september 2019

Veslaški center Bled, Mala Zaka, 15. 9. 2019, 10:00

30. Pikin festival

pika
ponedeljek, 9. september 2019

Največji družinski festival v Sloveniji v sedmih dneh obišče več kot 100.000 obiskovalcev. Festival z veličastno, 30-letno tradicijo je nepozabno doživetje za vsakega obiskovalca.

© 2010 Dobro jutro, Slovenija. Vse pravice pridržane.
Izdelava: Humane tehnologije