Reportaže

Nazaj na rubriko Reportaže
semkaj-bo-treba-spet-_1.png

Semkaj bo treba spet priti, vnovič in zopet in znova

Datum: torek, 14. september, 2010

V Obsotelju in Kozjanskem ni veliko mogočnih podob, je pa veliko drobnarij, ki tu dobijo svoj čar. V tej zgodbi bi lahko govorili o očarljivi pokrajini vinskih goric, ki je bila ustvarjena zaradi usodne privlačnosti med človekom, naravo in časom, o zapuščini prejšnjih rodov, ki je zapustila nekatere mogočne podobe, o naravnih virih, ki danes razvajajo in zdravijo … A glavni poudarek je pokrajina. Spokojna, zelena in neokrnjena.

Večji del Kozjanskega (in manjši del Obsotelja) ima danes status enega največjih in najstarejših zavarovanih območij v Sloveniji. 200 km2 velik Kozjanski regijski park je mozaik treh naravnogeografskih enot – predalpskih hribov Posavskega hribovja Vetrnika, Orlice in Oslice, vinogradniškega gričevja Šmarsko-Virštanjskega vinorodnega okoliša ter ravnic ob Sotli. Pa svoje popotovanje začnimo v drugem zavarovanem delu Krajinskem parku Boč, ki velja za eno od najbolj obiskanih točk na Štajerskem. Na Boču je tudi eno od dveh slovenskih rastišč kosmatinke, ki svoje popke odpre v aprilu. S kolesom, konjem ali peš se lahko podate naprej, proti drugemu cilju, Donački gori, ki je imela prva v Sloveniji označeno planinsko pot, prvotno namenjeno gostom zdravilišča Rogaška Slatina. Pot je zanimiva, in ker nima velikih višinskih razlik, primerna za vse. Torej, pet ur peš, tri ure ježe s konjem ali vožnje s kolesom – pa premagate razdaljo med hriboma. Donačka gora je s svojimi 884 metri nadmorske višine v resnici hrib, a štrleča iz rahlo nagubanega dna nekdanjega Panonskega morja za marsikoga gora, zato ni nič čudnega, da je med domačini zaradi treh vrhov, ki so vidni z južne strani, dobila še eno ime – štajerski Triglav. Danes je donački vrh predvsem raj za planince, pohodnike in jadralne padalce, ki naj bi zamenjali nekdaj okoli gore leteče čarovnice.

Stare obrti v novi preobleki

semkaj-bo-treba-spet-_2.pngOb spustu z Donačke gore pa se lahko ustavite tudi v »varovanem območju« starih slovenskih obrti – muzeju na prostem v Rogatcu. Poznati navade in običaje prednikov bi bilo skoraj nujno, a kaj, ko je vedno manj objektov in ljudi, ki bi nam pripovedovali takšne zgodbe. V muzeju na prostem v Rogatcu so poskrbeli, da z etnografskimi prikazi ohranjajo slog življenja slovenskega kmeta iz 19. in prve polovice 20. stoletja ter tako predvsem mladim kažejo, da nič ne nastane samo od sebe. Tukaj pa se pripovedujejo tudi o nasprotjih: na eni strani predstavijo nekdanjega kmeta, na drugi pripoved plemičev na dvorcu Strmol.

Modrikast sijaj

Med obrtmi, ki so v Obsotelju in Kozjanskem pustile močan pečat in so še vedno prisotne, velja posebej izpostaviti steklarstvo. Le kdo še vedno znova, ko iz pljuč izpusti dah, z vrtenjem pihalne cevi zna ustvariti nekaj novega, presenetljivega in unikatnega? In to iz materiala, ki je žareč in tekoč na začetku, trden in krhek na koncu, vmes pa tako dovzeten za oblikovanje. Modrikast sijaj in poseben zven sta dodatni odliki kristala iz Rogaške Slatine, ki ga v procesu izdelave izpopolnijo zaposleni. Četudi je del proizvodnje avtomatiziran, gre vsak izdelek vsaj enkrat skozi človeške roke.  Rogaška Slatina se kot destinacija zadnja leta predstavlja skozi trojček steklo, voda in vino. Vino dobi v pravem kozarcu dodano vrednost, skoraj nič drugače ni z vodo. Posebej, če govorimo o zdravilni rogaški vodi. Glas o pred stoletji najdeni »čudežni vodi«, se je hitro raznesel po svetu in semkaj so začeli gostje; eni po zdravje, drugi na oddih, prav tako kot danes. Vire te zdravilne vode si lahko ogledate v bližnji Kostrivnici, kjer so uredili dva vodna vira, Kraljevi in Ignacijev vrelec. Ob poti skozi ta zdraviliški kraj si je vredno ogledati tudi Paviljon kaktej, ki velja za eno najbogatejših zbirk v Evropi. Nadvse unikatno pa je Orglarstvo Škrabl. Ena največjih orglarskih delavnic v Evropi naredi približno enajst unikatov na leto – vsake orgle so namreč edinstvene, sestavljene tudi iz več kot dvesto tisoč delov. V procesu izdelave je združenih najmanj petnajst poklicev, medtem ko izdelava velikih orgel vzame tudi čez 15.000 ur dela.

Wellness v sodelovanju s podeželjem

semkaj-bo-treba-spet-_3.pngZ razvajanjem pa na tem koncu nikakor ni konec. Terme Olimia se lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, wellness centrom Orhidelia, ki je pred meseci dobil tudi prestižni naziv najboljši wellness v Sloveniji. Terme svojo hotelsko in sprostitveno ponudbo nadvse dobro dopolnjujejo s ponudbo Olimja (najlepše evropske vasi po izboru komisije Entente Florale) in ostalo lokalno ponudbo. Olimski samostan je običajno štartna točka, kjer izletniki začnejo spoznavati kraj. Ljubitelji dobre hrane se nato lahko ustavijo v enem izmed kmečkih turizmov ali gostišč, tisti bolj sladkosnede sorte pa morajo brez premisleka v pregrešen čokoladni butik. Ponudbo dobro dopolnjujejo izbrana vina, domače pivo ali zdravilne patrove kapljice. Za najmlajše in večno mlade pa se nad olimskim samostanom skriva še dežela pravljic in domišljije z vsemi junaki, ki lepšajo otroštvo. Marsikdo pa se proti Olimju odpravi tudi zaradi urejenega igrišča za golf

V osrčju Kozjanskega parka

Ob potepu v Olimju se že sprehajate po zavarovanem območju Kozjanskega parka. Geološka učna pot na Rudnici je le ena od urejenih poti v naravi, ki tukaj omogoča tudi izobraževanje. Pa se najprej odpravimo v (Pod)sredo, ki je po dnevih malo čudno za (Pod)četrtkom. Tukajšnji srednjeveški trg je kulturno in zgodovinsko poučen. Sramotilni steber, pranger, kjer so nekdaj kaznovali nepridiprave, urejena Slovensko-bavarska hiša, nekoliko nižje pa še mlin, kjer se mlinski kamen vsake toliko še zavrti. Podsreda je bila nekdaj daleč okoli znana po sejmih, ki so tu potekali ob sredah (kakor so v 24 kilometrov oddaljenem Podčetrtku potekali ob četrtkih). In ko smo na tem koncu, se je skoraj nuja povzpeti do enega najznačilnejših srednjeveških gradov na Slovenskem, gradu Podsreda. Njegova skrivna lega v gozdu je pripomogla, da ga niso dosegla turška obleganja in kmečki upori, čeprav so bila v okolici njihova pomembna žarišča. Iz Podsrede se je v Kozje vredno vračati po grebenu Vetrnika. Posebej spomladi ja ta kozjanski greben čudovit, saj ponuja krasne razglede, suhi travniki pa izjemno število rastlinskih in živalskih vrst. Po ogledu Kozja (ne spreglejte starega trškega jedra in muzejske učilnice »Šola moje mame«), postojte še v Pilštanju, najstarejšem trgu na Kozjanskem. Tudi tukaj najdete pranger, ob katerem vam priporočam, da poizkusite šilček domačega drnulovca, na katerega so domačini še posebej ponosni.

Naprej po vinski cesti

semkaj-bo-treba-spet-_4.pngKer je treba ob poti tudi kaj pojesti in spiti, je ena od možnosti ponudba ob šmarsko-virštanjski vinsko turistični cesti (VTC 10). Od Pilštanja bomo tako šli preko Virštanja, do Tinskega in vse do Sladke Gore, saj ta del velja za enega od zanimivejših krakov VTC 10. Vina v tukajšnjih kleteh so ponavadi bela, sortna in zvrstna, rdeča so redkejša. Želite Obsotelje in Kozjansko še okusiti? Predlagam, da začnete s kozjansko juho ali zmesjo, nadaljujete s koruznim pečenjakom, mlinci in kopunom ter zaključite s kosom tople sirove zafrkjače.  Na poti od gorce do gorce, si oglejte Tinsko (zanimivi sta posebej dve cerkvici na grebenu in stara Peterlinova bukev), na poti do Sladke Gore pa postojte še v Lembergu. Dve cerkvi in rotovž s prangerjem že z zunanjo podobo dokazujejo, da je bil trg nekdaj pomemben. Lansko leto so tukaj povesem obnovili pranger in rotovž, v slednjem je urejena tudi stalna muzejska zbirko o kraju. Iz Lemberga pa na Sladko Goro, kjer so obiskovalci vedno znova presenečeni nad mogočno veduto baročne cerkve (na sliki) in vinorodne krajine v ozadju. Marijina romarska cerkev namreč velja za eno najlepših baročnih cerkva pri nas. Tudi nekaj kilometrov oddaljeno Šmarje pri Jelšah sakralno preseneti. Urejena Kalvarija s cerkvijo sv. Roka na vrhu, ni bila brez pomena uvrščena na vrh mesto slovenskih čudes po izboru bralcev Nedeljskega dnevnika.  Šmarska Kalvarija namreč velja za popoln pasijonski preplet kiparstva, slikarstva in arhitekture, hkrati pa je tudi najobsežnejši pasijonski kompleks v Sloveniji, saj vsaka od štirinajstih kapel nagovarja opazovalca s svojo zgodbo.  To je bil le grob in hiter potep po obsoteljsko-kozjanskih gričih. Dan je za vse kajpak premalo. To smo vedeli že na začetku. A ker ponujajo toliko raznovrstnih možnosti od rekreacije (kolesarjenje, igranje golfa, jezdenje) do gurmanskih užitkov, in ker tukaj čas dokazano teče bolj počasi, si le privoščite jesenski oddih v teh koncih. Zagotovo boste očarani. Jaz sem vedno znova. semkaj-bo-treba-spet-_5.png

Več informacij: Javni zavod Turizem Rogaška, 03/581 44 14, tic.rogaska@siol.net; Občina Kozje, 03/800 14 00, kozjanski-park@kp-gov.si; TIC Šmarje pri Jelšah, 03/810 12 64, tic@smarje.si; Turizem Podčetrtek, 03/810 90 13, tic@podcetrtek.si; Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, 03/818 62 00,  muzej.rogatec@siol.net; RA Sotla 03/817 18 60, rasotla@siol.net. Obiščite tudi www.ra-sotla.si/turizem .

Pripravila: Anita Čebular, RA Sotla

Fotografije: Domen Grögl

Nazaj na rubriko Reportaže

Najnovejše v tej rubriki

Adrenalinsko vodno doživetje v Termah 3000

aqua loop Terme 3000
četrtek, 11. julij 2019

Ekipa oddaje Dobro jutro, Slovenija dobro pozna lepote Slovenije, saj vsako soboto  izkoristi za potepanja po njej. Tokrat se je odpravila proti vzhodu, v Terme 3000 v Moravskih Toplicah. Tamkajšnji vodni park slovi predvsem po adrenalinskih doživetjih, s svojo ponudbo pa navdušuje tudi tiste, ki si želijo le mirne sprostitve v zdravilni, črni termomineralni vodi.

Na zabavne dogodivščine v Terme Olimia

aqualuna4.jpg
ponedeljek, 8. julij 2019

Ekipa oddaje Dobro jutro, Slovenija se je preteklo soboto ponovno odpravila odkrivat ponudbo slovenskih kopališč.  Tokrat se je ustavila v občini Podčetrtek, kjer tamkajšnje Terme Olimia že od nekdaj veljajo za odlično počitniško točko, njihova okolica pa ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa.

Terme Ptuj so svetovne

Termalni Park, Terme Ptuj
sreda, 26. junij 2019

Še ena vroča sobota je bila odlično izhodišče za vnovično potepanje ekipe oddaje Dobro jutro, Slovenija. Ta se je v okviru akcije Naj kopališče tokrat odpravila raziskovat ponudbo Term Ptuj. Na lastne oči so se prepričali, da tam goste privabljajo z urejenim bazenskim kompleksom in odlično gostinsko ponudbo.

Oddih za vso družino v Zdravilišču Radenci

zdravilišče radrenci
torek, 18. junij 2019

V minulih dneh smo končno dolčakali visoke, poletne temperature. In te so kot nalašč za odkrivanje slovenskih kopališč, pa naj gre za morska, rečna, termalna, bazenska ali druga. Ker je izbor za naj slovenska kopališča v polnem teku, se je ekipa radijske oddaje »Dobro jutro, Slovenija« odpravila na kopališče, natančneje v Zdravilišče Radenci.

Na poletno dogodivščino v Terme Čatež

catez_julij_15.jpg
sreda, 12. junij 2019

Pretekli vikend je ekipa radijske oddaje »Dobro jutro, Slovenija« ponovno izkoristila za vodna doživetja. Odpravili so se v že večkrat preizkušeno destinacijo – Terme Čatež. Tam vsako leto poskrbijo za nova doživetja v vodi in ob njej. Da bo tudi letos pestro in zabavno je ekipo prepričala simpatična Alenka Mokrovič Pogačar.

NAJ KOPALIŠČE: Terme Paradiso – rajsko razvajanje za vse generacije

paradiso
sreda, 5. junij 2019

Vročo poletno soboto si je ekipa oddaje Dobro jutro, Slovenija rezervirala za razvajanje v najmlajših slovenskih termah.  Tokrat se je v okviru akcije Naj kopališče namreč odpravila v Posavje, kjer je preverila kaj obiskovalcem ponujajo Terme Paradiso v Dobovi.

Znani so prejemniki naziva Naj wellness 2018/19

Naj wellness
sreda, 24. april 2019

Tudi letos so ljubitelji centrov dobrega počutja s pomočjo turistično informativnega portala www.dj-slovenija.si izbirali wellness centre, ki so skozi celotno sezono najbolj navduševali s svojo urejenostjo in ponudbo.

Smučarski center Golte z ambicioznimi načrti

golte1
petek, 22. februar 2019

V času zimskih počitnic smo obiskali Smučarski center Golte nad Mozirjem, ki se ponaša s sodobnim štiri zvezdinčnim hotelom na 1.400 metrih, do recepcije katerega vas pripelje kar nihalka. Prihodnje leto bodo obeležili že 50 obletnico delovanja. Preverili smo trenutno stanje in razmere na smučišču, z novim direktorjem Mitjem Terčejem pa spregovorili tudi o prihodnjih investicijah in načrtih. Kljub temu, da je bilo ta dan na smučišču preko 1000 obiskovalcev, na žičniških napravah daljših vrst ni bilo, proge ob spomladanskih temperaturah pa so še vedno dobro urejene.

Hotel Slon – 5* storitev v 4* hotelu

Hotel Slon
četrtek, 21. februar 2019

Eno glavnih poslanstev Društva turističnih novinarjev Slovenije je promovirati slovensko turistično ponudbo tako med domačimi kot tujimi gosti, pogosto pa se člani znajdemo pred dilemo, ko nas prav slednji povprašajo po priporočilu za nastanitev v našem glavnem mestu, saj izkušnje iz prve roke pač nimamo. To je bil tudi razlog za organizacijo serije obiskov znamenitih ljubljanskih hotelov, med katerimi je svoja vrata kot prvi odprl Hotel Slon, ki ponaša s kar 460 letno zgodovino in velja za najstarejši hotel v Sloveniji.

NAJ SMUČIŠČE: Zimska zabava na smučišču Kreischberg

Kreischebrg
ponedeljek, 14. januar 2019

Z novim letom je ekipa oddaje Dobro jutro, Slovenija pričela z raziskovanjem ponudbe smučišč v Sloveniji in bližnji okolici. Najprej so pokukali čez mejo na smučišče, ki se rado pohvali z zajamčeno snežno odejo, smučišče Kreischberg. Smučišče je pravi raj tudi za deskarje, ljubitelje teka na smučeh in pohodnike.

© 2010 Dobro jutro, Slovenija. Vse pravice pridržane.
Izdelava: Humane tehnologije