Pred hišo imamo prostor za tri parkirišča. Eno parkirišče je že pod pergolo, ki jo prekriva vinska trta, druga dva sta na odprtem. Čez poletje je en avtomobil vedno v senci, pozimi pa mraz in padavine ne prizanašajo nobenemu.
Vozila so ves čas izpostavljena dežju in vetru, ob močnem mrazu pa je treba strgati led s stekel avtomobila. Neko nedeljsko popoldne, ko smo bili vsi doma, smo razmišljali, kako bi jih bolje zaščitili. Zelo nerodno je, kadar po dežju pridemo domov in moramo iz avta nesti stvari – in smo vsi mokri. Pozimi bi bilo olajšanje, če nam ne bi bilo treba strgati ledu s stekel. Mož je predlagal enostaven nadstrešek za avto, jaz pa pergolo iz aluminija z lamelami. Možu to ni bilo všeč, saj je bil mnenja, da so nadstreški za avto lahko cenejši. Narediti bi ga mogli iz lesa ali kovine in ga opremiti s kritino, ki zadrži padavine ter hkrati zaščiti avtomobil pred soncem. Nihče ni pomislil, da sonce škoduje laku in armaturni plošči, ki se neposredno segreva skozi šipo. Predlagal je, da izmeri prostor in preveri, kakšen strošek so nadstreški za avto, če bi jih izdelali iz kovine. Naslednji dan je izmeril velikost parkirišča in preštel, koliko stebrov bi potreboval – štiri ali le zadnje ob hiši, da bi spredaj ostal prost dovoz.
Razmišljal je tudi, da bi bilo tako lažje parkiranje in da bi se vrata lahko odpirala brez ovir. Postavitev takšnega nadstreška bi bila cenejša, saj ne bi potreboval toliko stebrov, obenem pa bi bil videz lepši. Med materiali bi izbral aluminij in streho iz polikarbonata. Na ta način bi prihranil nekaj dela, saj takšni nadstreški za avto ne zahtevajo veliko vzdrževanja, cena pa je dostopna. Videz bi bil moderen, mi pa bi dobili suho, senčno in zmrzali manj izpostavljeno parkirišče. Vsi smo se strinjali in lotili dela.