Sosedov maček je prav smešen, ker se vedno dela, da ima lov na miško v resnici, jo pa samo opazuje ali pa se celo igra. Kar mi je prav všeč. Soseda lepo skrbi zanj, da je dobro rejen, če nima dovolj, pride še k meni, da mu dam kašen prigrizek in v resnici ga miši prav nič kaj preveč ne zanimajo. Pa tudi druge živali ne. Morda kakšna žuželka, če se mu ravno da, kaj več pa ne.
Nekaj dni nazaj sem mislila, da bom morala poseči v lov na miško, ker je na hitro delovalo, da ji bo kaj naredil. Potem se je pa izkazalo, da samo lovi njen rep. Miška pa mislim, da ga je celo dražila. Včasih teh živali res ne razumem. Ko že misliš, da se bo kakšen lov končal usodno, potem pa vidiš, da so divje žvali bolj vljuden ena do druge kakor pa ljudje eden do drugega. Tega sicer ne vidim pogosto. Velikokrat sem videla, da so se mački igrali z manjšimi živalmi, dokler jih niso ubila in potem so jih pustila tam. Ali pa še hujše. So jih na pol poškodovale, ravno toliko, da ne bi preživele, po tem, ko je bil lov končan in sem morala jaz zaključiti njihov življenjski cikel. Kar je pa izjemno nevšečno delo.
Tokrat sta imela miš in maček lov, ki je bil v resnici igra in se je srečno končal za oba. Miška mu je potem nekam pobegnila, maček je bila pa tako len, da se pravzaprav ni niti premaknil več iz svojega položaja. To pomeni, da je telo dobro rejen in razvajen maček. Še dobro, da obstajamo takšni ljudje, ki lepo skrbimo za mačke, in so potem tudi takšni mački prijazni do okolja. Verjetno sicer obstajajo okolja, kjer je miši preveč in je mačji lov nanje nekaj povsem upravičenega, ampak tukaj ni tako.