Letos sem končal srednjo šolo. Preden nadaljujem šolanje na Ekonomski fakulteti sem se odločil, da se bom poleti zaposlil v proizvodnem obratu. Vedno me je zanimalo, kako tam poteka delo. Zaposlili so me z veseljem, saj jim vedno primanjkuje ljudi, še posebno poleti, ko so dopusti. Kako sem mlad in še zelen sem ugotovil že prvi dan. Na delo sem prišel v kratkih hlačah in natikačih. Moj začasni šef se je prijel za glavo in me vprašal, če vem kaj je to delovna zaščita, čeprav so vsi že na daleč videli, da nimam pojma. Pojasnil mi je, da mi tako oblečenemu ne more dovoliti delati. Rahlo osramočen sem odšel domov, se preoblekel in si kljub vročini obul superge.
Ko sem se vrnil, mi je rekel naj mu sledim. Odpeljal me je v njihovo sejno sobo. V kotu je stala tabla, na kateri je delovna zaščita pisalo z velikimi črkami. Ko me ni bilo, je namreč napisal na tablo najpomembnejša dejstva o tem, kaj delovna zaščita sploh je.
Na tabli je bila napisana najbolj osnovna delovna zaščita, kot so
- delovni čevlji
- delovne hlače, jakna, brezrokavnik
- očala
- rokavice
- čelada ali kapa ( ne vedno )
- čepki, glušniki
- maska…
Povedal mi je, da je pri vsakem delu, vedno na prvem mestu varnost. Opozoril me je, naj to upoštevam vedno, tudi ko bom karkoli delal doma. Povedal mi je tudi, da so že imeli primere, ko zaposleni niso upoštevali dejstva kako pomembna je delovna zaščita. V treh primerih se ni končalo dobro, nekomu je padlo nekaj težkega na nogo in mu zdrobilo stopalo, drugi je ostal brez prsta na roki, tretji si je poškodoval oko, ker ni nosil zaščitnih očal. Opravičil sem se mu in mu zagotovil, da bo delovna zaščita pri meni od sedaj naprej res na prvem mestu. Mislim, da bi bilo pametno, da bi vsak vsaj za nekaj časa poskusil delati v proizvodnem obratu.