Moji starši niso nikoli govorili o svojih težavah, vedno so bili dobre volje. Sama sem vedela, da ima mami težave s sluhom. Ko so leta tekla in je vedno manj slišala, pa sem videla, da se je začela umikati družbi. Ona je bila vedno družabna, sedaj pa sem videla, da je pogosto bila doma. Ko sem jo vprašala, zakaj je toliko doma, mi je rekla, da ji tako paše.
Vedela sem, da se za tem nekaj skriva. Pri kosilu pa je povedala svoj vzrok, kajti povedala je, da zadnje čase zelo slabo sliši. Seveda sem takoj povezala stvari in tako vedela, da se je nehala družiti ravno zaradi tega. Ne bi bila jaz, če ne bi odreagirala.
Kaj pa slušni aparati?
Ko sem ji postavila to vprašanje, je bila najprej zmedena, potem pa je spoznala, da bi to lahko bila rešitev zanjo. Lahko rečem, da jo je to precej prizadelo, ko je slabo slišala. Tako sva šli na prvi pregled in zdravnik ji je priporočal aparat. Rabili sva nekaj časa. Videla sem, da se je malo prestrašila. Tako sva šli domov in se v avtu mirno pogovorili, kaj pomenijo slušni aparati in kako ga ona nujno potrebuje. Tudi ona se je zavedala tega, vendar je potrebovala čas.
Po enem tednu sem poklicala v ordinacijo in se zmenila za ponovni pregled. Zdravnik je moji mami lepo razložil, kaj pomenijo slušni aparati in kako se nanje hitro privadiš. Videla sem, da je potrebovala ta pogovor. Še isti dan se je vse zmenila in v roku enega tedna je dobila slušni aparat.
Po njenih izkušnjah lahko rečem, da slušni aparati še kako vplivajo na kvaliteto življenja starejših ljudi, ki ne slišijo. Zdaj je moja mama čisto drugo oseba. Spet se druži in je dobre volje. Še sama ni vedela, kako zelo je slab sluh vplival na njeno kvaliteto življenja.