Prihaja decemberski čas, ko hiša diši po prazničnih sladicah. Sama obožujem ta čas, rada pečem, zato imamo vedno na mizi kakšno sladico s katero se lahko posladkamo. Tokrat sem se odločila za medenjake brez sladkorja, ker hčerka ne je sladkega.
Težko je narediti klasično sladico brez sladkorja. Najprej sem premišljevala, da bi vseeno dala malo sladkorja, ampak sem vedela, da hčerka potem teh medenjakov ne bo jedla. Zato sem se odločila, da bom dala med in upala, da bo med dal okus sladkega. No, to pa ni bilo čisto tako. Še sama nisem mogla verjeti, da pri toliko meda piškoti niso bili niti malo sladki. Kam je šel ta med, sem se spraševala. Takoj mi je bilo jasno, zakaj je v receptu tako med, kot sladkor. Kajti med ni dal nobenega okusa po sladkem.
Tako sem bila malo presenečena in h krati upala, da se bodo medenjaki vseeno pojedli, ker drugače, bodo ostali na mizi. Sama sem jih kar nekaj pojedla in se na ta okus navadila. Možu ti medenjaki niso bili všeč, ker niso bili sladki, hčerka pa jih je jedla kot po maslu.
Sedaj vem, da bom morala pripraviti tako sladke, kot tudi tiste medenjake brez sladkorja, da bodo vsi zadovoljni. Še vedno pa se čudim, zakaj med ni dal okusa sladkega. Sama tega ne razumem in bom vprašala kakšno slastičarko, da mi to razloži.
Mesec december je čas za spomine, toplino, družino in seveda kaj sladkega. To je mesec v katerem jaz uživam in komaj čakam, da se zbere na večerji celotna družina.